Za program moja nova percepcija sem se odločila tako rekoč takoj. Niti prespati mi ni bilo treba, čeprav nisem vedela, kaj me čaka. Vedela sem samo, da bodo to pogovori. Kakšna bo moja vloga pri tem, kam me bo peljalo, nisem imela pojma. Začela in nadaljevala sem zavzeto. Trema je pa bila, in še kakšna! Potrebno je bilo tudi odložiti prvi pogovor, ker »tehnologija ni delovala«. In hkrati sem komaj čakala. Pa ni bila trema pred Natašo, ampak pred NEČIM.

Prvi pogovor me je osupnil. Potem se je začelo potovanje. Dobesedno potovanje je bilo to. Pred mano so se odpirale nove in nove teme, kot bi odkrivala nove kraje in se čudila neznanim stvarem. Malo sem potovala navznoter, pa spet v zunanji svet, pa v globine…. Doživetja so spremljali občutki, ki jih je bila polna mavrica. Od največjega navdušenja pri prvih občutkih drugačnega, zanimivega. Do najbednejših dni in padcev, preko občutkov nesposobnosti in nemoči, praznine, pa tedna ko se počutiš ko pretepen pes, vse do trenutka, ko za sekundo pomisliš, da bi izstopil iz programa. Ampak samo za sekundo. Enostavno vedela sem, da je treba naprej. Pogovori so bili nujni oporni stebri, z odgovori in napotki. Medtem se je izmenjevalo vse: solze, jeza, zabava, smeh - veliiiko glasnega smeha ob poslušanju posnetkov in Natašinih sočnih primerjav, pa trma, notranje bitke delov mene in čarobne žarnice spoznanj, ob katerih sem zajemala zrak.

Zadnji dan se je vse razpletlo, kot bi se razrešil vozel ali se razpletel klobčič. Kar vse hkrati se je odprlo pred mano, kot cela dolina, ki jo imaš kakor na dlani, ko gledaš z vrha hriba. Čudila sem se, kot da ne vem še dobro, kje sem se znašla. Zadnji dan v sebi nisem čutila nečesa, kot da je nekaj, pa tudi ne praznine, kot da ni nič. Kar nekako vse je bilo postavljeno, zloženo na svoje mesto in pospravljeno h kraju, da je nastal prostor še za …….NEKAJ? Novega?

Ne vem še jasno, kaj sem naredila, slutim, da še zdaleč ni konec. A danes že polno občutim zadnje Natašine besede in sem: hvaležna, zadovoljna, da sem to naredila, ponosna, čuvam to kot svoj največji zaklad in ga negujem naprej.

Nataša hvala iz vsega srca. Zdaj drugače vidim. Zadovoljna sem in zadovoljna si lahko tudi ti, da si nam to ponudila, nam dala možnost in da ti je uspelo. - Marjana

 

Draga Nataša, hvala. Da si. Vem, rekla boš, da si ti le podnapis, da le prevajaš tekst, ki pride do tebe, vem. Pa vendar - tvoji prevodi so mi všeč, mi sedejo. Potrebujem jih, tako zgleda. Tako tiste, ki govorijo o sočutju in ljubezni, ob katerih sledi padec bremena in solz ni več moč zadrževati. Kot tiste, ki zarežejo in me postavijo na trda tla z rotečim vprašanjem: Le kaj počneš?! Zresni se že vendar! In prav ob teh slednjih se mi hrbet kar sam začne upogibat v priklon. V tak globok, ki mi pomaga stvari (morda včasih celo) razumeti, predvsem pa sprejeti take, kot so. Ja! Hvala! Se zanje zahvaliti, da so (bile), z globokim spoštovanjem. Hm, včasih je težko. Včasih hoče zmagat Ego, včasih hočem imeti prav. Pa vendar mi steče, ko se znova ovem, da sem samo otrok. In da le ljubezen in spoštovanje štejeta. Tretje leto teče in jaz se vračam, poslušat tvoje prevode znova in znova. Spreminjam zorni kot. Sestavljanka dobiva svojo podobo. Še daleč daleč sem od jasne (ne popolne, da ne bo pomote!) slike, vendar vem, da sem na pravi poti. Vem, da sem le otrok. Makovo zrno v žitnem polju. Hvaležna za občutek ljubezni in globokega spoštovanja do očeta in mame. In sestre, s katero skupaj preskakujeva Egovire. Hvaležna za to, kar sem. Za življenje, kakršno sta mi dala oče in mama, hvaležna za prav takšno, kakršno je. Hvaležna ljubemu in sinu za ljubezen in vsa učenja. Hvaležna soigralcem na delavnicah za vse izzive. Hvaležna za zavedanje, da prav vse, kar je (bilo), in vsakdo, kdor je (bil), ima pravico, da preprosto je. Za vedno. Pika. Ja, seveda, vmes sem se tudi že vprašala: Pa kaj je meni tega treba?! Morda se prav zato, ker sem si želela odgovoriti na to vprašanje, vračam spet in spet. Že vem odgovor? Seveda. Hvala, Nataša, ker si mi pokazala pot v to polje in nas vse, ki smo v njem, povezala. Si sklenila krog varnosti, v katerem se lahko učim. Energija v njem mi paše. - Patricija L.

 
Damjana Stimac -  Unique experience which change your real life to the extent you can't believe.
 
"Moje prvo srečanje s POSTAVITVIJO me je zelo presenetilo in tako prevzelo ,da dolgo nisem mogla zaspati: vau, ali je to možno, neznani ljudje ti prikažejo tvoj problem tako jasno, da se bolj jasno ne da! To je neverjetno! Šla sem na prvo delavnico, dala mi je ogromno ,iz srca hvala zanjo!
Prišel je vikend v LJ, z velikim strahom, a še večjo željo, sem upala na čas za mojo postavitev. Ko sem že skoraj odšla, si me na srečo poklicala. Hvala ti! Zavedala sem se svoje jeze in trpljenja, vedela, da je nekje vzrok, nisem pa imela pojma od kod in iz kakšne globine izhaja. Kako lahko mala punčka v meni tako hudo trpi, končno jo lahko potolažim! Veliiiko se je razrešilo ta dan, vendar pa za to, kar sem doživela naslednji dan, res ni besed, kakšno božansko energijo sem sprejemala, joj, tako močno, tako silovito, tega nikdar ne pozabiš. Kakšno olajšanje zatem in občutenje čudovite hvaležnosti v srcu! O, Nataša, res ti ni moč povedati, kako močno sem ti hvaležna, da si mi pomagala dobiti nazaj mojo mami, ljubezen, ki sem jo tako zelo iskala in pogrešala!
Hvala tebi, da si in hvala vsem tvojim učiteljem, ki so te pripeljali na mojo pot! SRČNO HVALA!" - Jožica Žumer
 

"Draga Nataša, za metodo Postavitev družine mi je povedal že kar nekaj časa nazaj en zelo dober prijatelj, ki pa sem ga zelo razočarala, vendar očitno takrat na tako neprecenljivo izkušnjo še nisem bila pripravljena.
Ko pa sem s svojim "problemom" razočarala tudi svoje najbližje, mojo družino, sem se zavedla, da moram nekaj v življenju spremeniti, spremeniti moram sebe.
Zato sva se z možem odločila, da se udeleživa tvoje delavnice Postavitev družine. Lahko rečem, da se je ta vikend zgodilo moje ponovno rojstvo. Nikoli si ne bi mislila, da lahko do svoje mame čutim tako hvaležnost. Spoznala sem, da je temelj vsega SPOŠTOVANJE, v prvi vrsti svoje mame.
Solze, jeza, odpuščanje, hvaležnost in na koncu občutek SVOBODE, vse to sem doživela med postavitvijo. Občutek svobode je nekaj neprecenljivega, svoboden človek in človek, ki čuti spoštovanje in hvaležnost je najlepši človek. In to sem jaz po tej delavnici. Zdaj sem oseba, ki ve kako razdajati ljubezen svojemu partnerju in otrokom, saj sem prejela ljubezen med postavitvijo od svojih dveh mam in dveh očetov. Sem najbolj bogata oseba, ki bo v življenju dosegla vse, kar si bo zadala, saj vem, da za menoj na levi strani stojita dve mami in na desni dva očeta. Hkrati pa sem se ponovno povezala s svojim možem, imam čudovitega moža,ki mi je ob najtežjih trenutkih stal ob strani, ki mi je pokazal pot in mi oprostil. Sedaj vem, da nam bo kot družini uspelo vse.
Nataša iskrena hvala." - Martina Kokalj

"Danes mineva en mesec, odkar sem se ponovno rodila. Danes resnično lahko praznujem :)
Zame je Postavitev družine dobesedno bila ponovno rojstvo.
Bom na kratko povzela mojo zgodbo in upam in želim si, da jo prebere kakšna punca, ženska, ki sem ji bila včasih podobna. Ker vem, kako težko je, ko si nekaj želiš pa nekako čutiš, da ni v tvoji moči...15 let sem se borila z bulimijo, doživela nekaj vzponov in mnogo padcev, bila sem vključena v mnoga zdravljenja, prave "sebe" pa nisem in nisem našla. Vedno sem se počutila manjvredno od drugih, vedno, ko sem se "oglasila" sem prej pomislila, če ni boljše, da se tiho, ker tako ali tako ne znam nič zanimivega povedati, nisem znala sprejeti pohvale, nisem znala uživati v pravem pomenu besede, nisem se znala odločati, nisem znala reči ne, zelo redko sem se dobro počutila v svoji koži, večinoma sem samo želela ugajati drugim, nase pa pozabila - in posledica vsega - nisem znala jesti. Odkar pomnim, je bilo zame hranjenje borba s samo sabo. Resnično nisem znala živeti. Danes sem - hvaležna, da nisem nikoli obupala, da sem vedno iskala naprej, saj sem globoko v srcu vedela, da tudi mene čaka lepše življenje. Hvaležna sem, da me je pot pripeljala k Nataši, na "delavnico" Postavitev družine. Hvaležna sem, ker sedaj lahko globoko diham, ker sedaj čutim samo sebe, ker sedaj zaznavam svoje potrebe in svoje občutke. Hvaležna sem očetu in mami za življenje!
Pravzaprav se občutkov po postavitvi družine (ki po enem mesecu še kar trajajo :)) ne da opisati, to olajšanje in začetek neizmernega veselja do življenja je enostavno treba doživeti.Nataša hvala, ker daješ občutek, da si tu, če se slučajno za trenutek prikrade kakšen strahec :)" - Anja
 

»Draga Nataša, Tvoja delavnica »postavitev družine« je mene popolnoma PRERODILA; počutim se kot bi se na novo rodila oz. spregledala v življenju. Sploh ne najdem besed s katerimi bi se lahko tako močno zahvalila kot čutim v srcu in sebi se ne da opisati, ker nimamo sploh besed za opis le-tega. Še nikoli v življenju nisem čutila takšne topline in miru ter harmonije v sebi. Do sedaj sem se vrtela v začaranem krogu, iz katerega kar ni in ni bilo izhoda po vseh letih trdega dela na sebi. In kako zanimivo od tega prelomnega vikenda; pa so stvari že prvi dan obrodile sadove, saj se je okolica spremenila za 100% na bolje oz. energija in stvari so kar stekle same od sebe. Res, kar smejim se in sem srečna ter polna ljubezni. V enem vikendu sem se naučila o življenju več kot v vseh knjigah in izkušnjah do sedaj. Hvala Nataša za tvojo modrost in milino ter strokovnost, da sem lahko svoje življenje postavila »v svoje tirnice«. Velika hvala vsem ostalim udeležencem delavnice, da sem se lahko učila na njihovih izkušnjah in da so pomagali meni sestaviti in postaviti mojo življenjsko zgodbo tako kot ji je mesto. - Julija Herle

"Draga Nataša! Hvala je najmanj, kar lahko rečem. Čudovita in enkratna izkušnja, polna presenečenj. Stvari se šele začenjajo odvijati. Počasi jih meljem eno za drugo. Spremembe na bolje so neizbežne. Šele ko pogledamo z razdalje, vidimo dejansko sliko. Kljub utrujenosti vseh si nas do nedelje zvečer nesebično držala pokonci. Dejansko delaš s srcem ... naj se to nikoli ne spremeni. Zagotovo se še vidimo." - Klavdija Kočar

"Metodo postavitve družine poznam že nekaj let. Njen doprinos v življenja ljudi je neprecenljiv. Z gotovostjo lahko rečem, da je to metoda, katere razsežnost šele prihaja. Blagoslovljeni in srečni so lahko tisti posamezniki, ki so jo imeli priliko že spoznati in si z njeno pomočjo izboljšati življenje. Nataša, tvoja milina in sočutje pri izvajanju postavitev je tisto, kar da metodi dušo in globino. In to je tisto, kar te dela posebno in tako zelo uspešno pri izvajanju postavitev. Vesela sem, da te poznam."- Nuška

"Hvala...
Postavitev družine je name naredila velik vtis, saj sem lahko videla in občutila prednike, ki so umrli, preden sem se sploh rodila. V našem sorodstvu imamo astmo in dihalne težave, vzrok je bila prepovedana ljubezen moje prababice. Tega ne bi izvedela niti občutila nikdar, če ne bi šla na Postavitev družine. Svojega očeta sem imela neizmerno rada, umrl je pred desetimi leti. Na postavitvi sem zopet začutila njegovo prisotnost, gledala njegove oči in se od njega poslovila, kar prej ni bilo mogoče. (Telo je bilo samo isposojeno) Sedaj sem vesela, da je tam, kjer je, ga ne pogrešam več. Ampak si v mislih prikličem njegovo ljubezen in imam natanko to, kar mi je v življenju dal, -v bistvu veliko več, kot sem kdajkoli sploh vedela: ljubezen. Postavitev družine mi je všeč predvsem zato, ker ne išče »nekega krivca«, ampak se lepo pokaže, da se je vse, kar se je zgodilo, zgodilo iz ljubezni, ki se je preoblikovala v agresijo, jezo ... In resnično lahko čutimo ljubezen, tako, kot smo jo verjetno takrat, ko smo bili še dojenčki, pa se je skozi dobo odraščanja preoblikovala zaradi zamer do staršev. Ali očeta ali mame, kar pa je za nas spet slabo. Mama je za nas prvi stik z ljubeznijo ženske, oče prvi stik z ljubeznijo moškega, kar v svojem nadaljnem življenju pogosto zamenjamo s partnerjem ali celo z otroki. Življenje po postavitvi se popolnoma spremeni na bolje, odnosi so lepši in pristnejši, rešijo se bolezni in vsekakor problem, ki smo ga izpostavili.
Nataši sem hvaležna za njeno znanje in predvsem za to, da s tem znanjem pomaga ljudem. Če želite v življenju karkoli spremeniti na bolje, na nek najbolj verodostojen oziroma siguren način, potem je postavitev družine ta tehnika, ki dejansko uredi, kar želimo. Lahko pa ste seveda še naprej «ubogi« in žrtve svojega življenja - potem vam ni potrebno narediti ničesar, pač trpeli boste še naprej. Vaša je odločitev, kaj boste s svojim življenjem. Jaz sem za svoje življenje poiskala čudovito metodo, ki resnično pomaga, sem se pa za to seveda odločila in naredila korak naprej. Na postavitvi sem bila dvakrat in če bom še kadarkoli začutila, bom spet šla. Hvaležna sem tudi sama sebi, da se imam toliko rada, da ljubim svoje življenje in se zavedam, da sem zanj tudi odgovorna. Še enkrat: hvaležna sem ti, Nataša, ker si." - ANIKA

"Nataša, vsaka ti čast. Brez besed ostajam, ker sem se sinoči srečala z nekom, ki je bil priča tistemu dogodku, ki si ga v moji postavitvi tako natančno opisala, čeprav se je zgodil že pred davnimi desetletji. Natančno tako je bilo kot si opisala. Če kdo še dvomi, ali naj pride na postavitev ali ne, mu svetujem, da naj se podviza, ker imam občutek, da bodo pri tebi kmalu zelo dolge čakalne vrste. Najmanj, kar lahko rečem, je to, da hvala, da si." - Bojana

"Sedim v gledališču. Pred mano se odvija drama. Samo najboljši igralci na svetu lahko odigrajo prizore tako prepričljivo, kot ti igralci pred mano. Toda ti niso nikoli obiskovali kakršne koli igralske šole. Še več, prizori so vzeti iz mojega življenja, pa vendar nihče od njih še nikoli prej ni slišal zame, zato nihče ni mogel poznati niti enega dogodka iz mojega življenja. In vendar je vse resnično do podrobnosti. Neka neznanka igra mene. Še pred začetkom igre ni imela podočnjakov, medtem ko igra, pa je dobila črne kolobarje okoli oči, prav takšne, kot jih imam sama. Vsi na odru igrajo tako, kot je (bilo) v mojem življenju res. Zgodba je resnična. Odnosi med ljudmi so resnični.
Do dna duše me gane to, kar vidim. Zdaj lahko res vidim. To sem resnična jaz, to je moj resnični odnos do drugih. Vidim, kaj je bilo narobe. Zdaj šele vidim, koga sem nehote prezrla, zakaj tisti odnos ni deloval, in ker ni, od tam nisem imela podpore in se je zato moje življenje močno zatikalo.
Kar vidim pred sabo, so resnične slike, ki jih moja duša že od nekdaj pozna, toda zdaj jih lahko ozavestim. Vse, kar lahko naredim, je, da te slike iskreno sprejmem. Da sprejmem to, kar je resnično, da sprejmem vse, kar je, z odprtim srcem. Ko odprem srce, se razum ne upira več. Nenadoma zaupa, verjame, ker čuti, da je duša potolažena." - Tatjana

"Karkoli te vznemirja ali se ti v življenju ponavlja, pa ne veš, kje je vzrok tega, se razreši na delavnici postavitve družine. Ti si zastaviš vprašanje oziroma situacijo, na katero bi želel odgovor ali bi jo rad razrešil in potem izbereš nekaj oseb, ki so s teboj na delavnici, da odigrajo vlogo družine ... ti si samo opazovalec. Je dobesedno tako, da gledaš in se čudiš, ker dobiš v kratkem času razjasnjeno situacijo in se dobesedno v trenutku vse postavi na svoje mesto. V trenutku so ti zadeve logične in jasne. Nič bat, ne vrta se po preteklosti na grd način, vse je kot v nekakšni meditaciji, čeprav ni meditacija." - Bojana

"Prvi rezultati Astrološke postavitve so že vidni :), Neptun prebujen in bolj jasen, kar na polno veseli vse ostale planete....Še Venera sej je začela prebujati:). To je rešitev za vse, ki ne veste, kaj bi, pa ste poskusili že vse mogoče! Nataša, HVALA! In hvala vsem sodelavcem pri astrološki postavitvi!" - udeleženka z delavnice v Angel Si, Žalec

"Hvala za postavitev mojega problema, tu se je dalo videti kje tiči problem, ki traja že l0 let, sem zelo vesela in hvaležna, za takšno izkušnjo in rešitev, še enkrat hvala." - Dragica

"Bila sem na Družinski postavitvi pri Nataši Magister, in že takoj na začetku smo samo za vajo postavili kratko majhno postavitev. 3 osebe. Že pri igranju prve vloge, sem takoj padla v občutje te osebe in tudi ostali "člani družine" so prevzeli vloge takoj. Odigrali smo situacijo, kakršna je realno bila v preteklosti te osebe. Pri moji lastni postavitvi pa lahko rečem samo to, da sem se vrnila daleč v otroštvo in se lahko zahvalim Nataši, da je tako odlično vodila situacijo in mi pomagala, da sem situacijo videla iz druge strani kot sem jo vsa leta jaz in kar mi je bilo veliko breme in mi je preprečevalo uživati življenje kot si ga zaslužim. Sama se prav gotovo ne bi znala izkopati iz te situacije še zelo dolgo. Delavnica je bila odlična, izkustvena in osvobajajoča. Hvala." - Anonima

"Moj 'hvala' po srečanju je bil zelo iskren. Rada bi vam povedala, da sem v začetnem stanju in gledanju vis-a-vija kmalu dobila občutek, da moram deklico objeti in ji povedati, da sem njena mama, da jo imam rada, da je vse prav, kar se je zgodilo med nama…. Pa sem se zadržala in potem samo gledala in ji pošiljala prijazno energijo, ki je v slapu lila nanjo. Nadaljevanje poznate. Ker ste poznali zgodbo gospe, ki ji je mama zgodaj umrla, a jaz tega nisem vedela, sem se spraševala kako veste, da mi je mama prekmalu umrla, da ni znala izražati in prenašati ljubezni, čeprav me je imela strahovito rada…. In se je vse dogajala bilo kot pisano za mojo dušo. Menila sem, da sem vse odnose v svoji liniji žensk že predelala, a očitno je bilo še nekaj globoko zakopanega kar se je moralo prečistit. Ničesar razen 'sprejemam tvojo usodo' ni bilo težko ubesediti –tam pa se je silovito zataknilo. In zato hvala – upam, da se je tudi moja linija mam sedaj povezala in je stekel krog ljubezni in sprejemanja, tako da bo moj odnos s sinovoma tudi bolj sproščeno stekel." - Milanka

"Najprej še enkrat prisrčna hvala za čudovito priložnost, ki si jo ustvarila zame za to postavitev. Postavitev je bila zame tako silovita in močna, kot še nobena do zdaj. Občutki so bili popolnoma novi in tako osvobajajoči, da tega ne morem izraziti z besedami. Ko sem prišla domov, sem začutila svoje telo v novi obliki: kožo kot trden oklep in čvrsto oporo mehki, valujoči vsebini, ki se je čutila kot rahlo vzhajano testo za praznično potico in bi se brez te opore razlila po prostoru kot Barbapapa. Popolnoma sem se s pozornostjo potopila v svoje telo in v to ugodje, ki se je prelivalo in plepletalo z najbolj finimi odtenki miru, spokoja, varnosti, blagodejnosti... Seveda sem se tudi zbudila v takem stanju, bilo je že pozno jutro, a sem se odločla, da bom dolgo spala in sploh ta dan delala, kar mi bo prijalo in se tako nagradila in razvajala. Še ko sem ležala v postelji, sem nenadoma postala pozorna na notranjo tišino in mir, ki sta bila kar neverjetna. Spomnila sem se, da sem imela zadnjih nekaj let neprestano visok pulz, ki je bil posebno moteč ponoči, če sem se zbudila ali zjutraj, ko mi je udarjalo v glavi, večkrat zvečer nisem mogla zaspati zaradi močnega utripanja. Sedaj je bila popolna tišina in mir. Začela sem iskati utrip po vseh znanih delih telesa, kjer se ga začuti, a zaman. Niti sledu. Tedaj sem spoznala, seveda, mrtva sem, ni utripa, saj bi se bilo nemogoče tako blaženo počutiti, če bila živa. To je torej, ni me več ... a sem opazila, da sem globoko zavzdihnila, torej nisem mrtva. Vstala sem in si izmerila krvni tlak. Pritisk v redu kot vedno, a pulz le 76. Dolgo sem gledala to lepo številko, saj je bila do sedaj vedno okoli 100, 95, najmanj 85, ko sem bila po meditaciji. To nedeljsko jutro je bil 76 in še kar traja. Na svetu je od sobote malo manj agresije in malo več ustvarjalne moči." - Sija

"Najprej, res HVALA za to izkušnjo, ki sem je bila deležna. Po postavitvi sem se počutila zelo umirjeno, veliko bolj sproščeno in prežemala me je radost... Neverjetno je, kako sem še nekaj dni po postavitvi močno čutila ljubezen mojega pokojnega očeta, občutila sem, kako močno sva povezana, kako me ima rad in kako sva pravzaprav v srcu vedno skupaj... Na postavitvi sem čutila neizmerno zadovoljstvo, ki se je prenašalo name s strani osebe, ki se je končno sprejela. Vendar- vse to so le besede - ko sam doživljaš, se lahko le čudiš in si globoko hvaležen. Pa še nekaj. Ko sem prišla domov, me je partner pričakal z nasmehom in veseljem, kar se prej, kadar sem bila odsotna cel dan, ni nikoli dogajalo! Poslano mi je bilo darilo in jaz sem ga z veseljem sprejela. Hvala." - Barbara