Tukaj lahko preberete izkušnje prvih udeležencev 3-mesečnega programa MOJA NOVA PERCEPCIJA.

"Za program moja nova percepcija sem se odločila tako rekoč takoj. Niti prespati mi ni bilo treba, čeprav nisem vedela, kaj me čaka. Vedela sem samo, da bodo to pogovori. Kakšna bo moja vloga pri tem, kam me bo peljalo, nisem imela pojma. Začela in nadaljevala sem zavzeto. Trema je pa bila, in še kakšna! Potrebno je bilo tudi odložiti prvi pogovor, ker »tehnologija ni delovala«. In hkrati sem komaj čakala. Pa ni bila trema pred Natašo, ampak pred NEČIM.

Prvi pogovor me je osupnil. Potem se je začelo potovanje. Dobesedno potovanje je bilo to. Pred mano so se odpirale nove in nove teme, kot bi odkrivala nove kraje in se čudila neznanim stvarem. Malo sem potovala navznoter, pa spet v zunanji svet, pa v globine…. Doživetja so spremljali občutki, ki jih je bila polna mavrica. Od največjega navdušenja pri prvih občutkih drugačnega, zanimivega. Do najbednejših dni in padcev, preko občutkov nesposobnosti in nemoči, praznine, pa tedna ko se počutiš ko pretepen pes, vse do trenutka, ko za sekundo pomisliš, da bi izstopil iz programa. Ampak samo za sekundo. Enostavno vedela sem, da je treba naprej. Pogovori so bili nujni oporni stebri, z odgovori in napotki. Medtem se je izmenjevalo vse: solze, jeza, zabava, smeh - veliiiko glasnega smeha ob poslušanju posnetkov in Natašinih sočnih primerjav, pa trma, notranje bitke delov mene in čarobne žarnice spoznanj, ob katerih sem zajemala zrak.

Zadnji dan se je vse razpletlo, kot bi se razrešil vozel ali se razpletel klobčič. Kar vse hkrati se je odprlo pred mano, kot cela dolina, ki jo imaš kakor na dlani, ko gledaš z vrha hriba. Čudila sem se, kot da ne vem še dobro, kje sem se znašla. Zadnji dan v sebi nisem čutila nečesa, kot da je nekaj, pa tudi ne praznine, kot da ni nič. Kar nekako vse je bilo postavljeno, zloženo na svoje mesto in pospravljeno h kraju, da je nastal prostor še za …….NEKAJ? Novega?

Ne vem še jasno, kaj sem naredila, slutim, da še zdaleč ni konec. A danes že polno občutim zadnje Natašine besede in sem: hvaležna, zadovoljna, da sem to naredila, ponosna, čuvam to kot svoj največji zaklad in ga negujem naprej.

Nataša hvala iz vsega srca. Zdaj drugače vidim. Zadovoljna sem in zadovoljna si lahko tudi ti, da si nam to ponudila, nam dala možnost in da ti je uspelo." - Marjana

 

"

Kako se je vse skupaj začelo? Zdaj bo kmalu dve leti tega, ko sem se nekega večera zavedala, da se vrtim v začaranem krogu, vedno po istih tirnicah, iz katerih ne znam izstopiti. Vedno znova sem se vračala na isto točko, k svojim starim vzorcem, ki sem se jih hotela na vsak način znebiti, še bolj kot to pa sem se jih z vsemi močmi oklepala. In to je bilo tako boleče, brezupno. Takrat sem se odločila, da tako res ne gre več naprej, da moram nekaj ukreniti. In sem začela – s postavitvami družine. Rabila sem nekaj časa, moj um se je marsikdaj upiral in pametoval po svoje. Pa vendar sem zelo kmalu začutila, da je to tisto pravo. Da se začenjam spreminjati, taliti svoja globoko zakoreninjena prepričanja. Z vsake postavitve sem se vrnila prerojena, vsakič znova sem odstrla novo tančico s svojih starih vzorcev. In ker Nataše od lani ni več prav veliko v Sloveniji, jaz pa sem to še vedno rabila, mi je kot naročeno prišel ponujeni program Moja nova percepcija.
Sedaj vem, da sem se spremenila. Tako postavitve kot program sta k temu prispevala vsak svoj del. Vsak na drugačen način. To, kar je bilo zame pri programu novo v primerjavi s postavitvami je moje ozaveščanje tega, kar počnem. Postavitve so name vplivale globalno, po njih sem se počutila novo, drugačno, polno energije in sem kar enostavno čutila, kako je treba delati. Pogovori z Natašo pa so mi omogočili, da sem se začela zavedati. Vsaj zame, ki sem precej razumski človek, je bilo to novo odkritje, razodetje sebe. Na trenutke sem se počutila, kot da sem doživela razsvetljenje. V enem od pogovorov mi je Nataša rekla, da to, kar si drugi mislijo o meni, ni odvisno od mene , pač pa od njih. Gotovo sem ta stavek iz njenih ust slišala že velikokrat. Slišala in prikimavala, ker sem se z njim v celoti strinjala. Ampak zaslišala pa sem ga tokrat prvič. Dojela sem, kaj mi Nataša govori že celo večnost. Kot da bi neke lepo zveneče besede, ki so se vedno ustavile na površju mene, končno prodrle do mojega srca. Se udejanjile in zaživele. To je le en primer, take občutke sem v pogovorih doživela večkrat. Ali pa po pogovorih, v konkretnih situacijah, ki sem jih kar naenkrat uzrla iz drugega zornega kota. Seveda je moj um pogosto še naprej trmoglavil in včasih sem kakšno stvar naredila tako kot mi je rekla Nataša zgolj zato, ker sem ji tako globoko zaupala, čeprav sama tega še nisem tako čutila. Kasnejši potek dogodkov je vedno znova pokazal, da je bilo prav, da sem jo poslušala.
Vem , da mi bo moj razum še kdaj ponagajal in da ne bo vedno gladko teklo. Vem pa tudi to, da sem s tvojo pomočjo, Nataša, uspela izstopiti iz začaranega kroga na novo tirnico. In da mi je pot odprta. V mojih rokah je, da krojim nadaljnji potek svojega življenja. Toliko možnosti še imam. Vse je še pred menoj in veselim se tega. Nataša, iz srca hvala ti."
Vida